Kolo je simbol tistih, ki se na poti k lastnemu uspehu ne morejo naslanjati na druge.

Marjan Kužnar

 Pisalo se je leto 1993. Bolečine v hrbtenici, holesterol v krvi, polomljena tehtnica.
» Invalid boš!« besede zdravnice, ki so mi dale misliti. Bila je zima in odločil sem se, da poskusim s fitnesom. Bilo je super! Po vadbi sem se počutil odlično! Lažje sem zaspal, bolečine v hrbtenice so bile manjše in stvari so se začele premikati na bolje. Poleti je bilo prevroče za fitnes, in tako sem se odločil, da sedem na kolo. Moj prvi »veliki podvig« je bil priti do Podčetrtka in nazaj. In uspelo mi je!
Po tem me je pot vodila samo še navzgor. Osvojil sem Lovski dom na Boču, kateremu je s časom sledil še Planinski dom. To so bili moji začetki, katerim so sledili nešteti kilometri prevoženih cest, maratonov in vzponov. Vse to me je pripeljalo do tega, da sem bil sposoben prepeljati 660 kilometrov iz Rogaške Slatine do Dubrovnika v 24 urah! Leta 2005 sem se pridružil Športnemu društvu Mestinje, s katerim smo izpeljali že kar nekaj projektov.
Zakaj kolo? Ker je primerno za vsakogar, za vse starosti in brez katerega danes ne bi bil tukaj kjer sem.

Marjan