Kolo je simbol tistih, ki se na poti k lastnemu uspehu ne morejo naslanjati na druge.

SONELEKS 2012

Letos kolesarska sekcija Športnega društva Mestinje obeležuje 10 let delovanja. Namen naših projektov ni zgolj kolesarjenje. Trudimo se, da vzporedno s tem vsaj delno opravičimo in povrnemo izraženo naklonjenost in podporo sponzorjev ter lokalne skupnosti in ponesemo ime Slovenije v svet. V prispevku kratko prikazujem dejavnosti društva v tem obdobju.

 

Pričeli smo z malo kolesarskimi izkušnjami in manj kvalitetno opremo v okviru prvega organiziranega projekta KRK 2002. Podpora sponzorjev in lokalne skupnosti je vlila motivacije za naprej. Tako smo prvič prekolesarili več kot 1500 km v devetih dneh v okviru ultramaratona Prijateljstvo 2006 in bili prvi športniki iz Slovenije, ki smo Črni gori čestitali ob osamosvojitvi. Kolesarjenje po republikah nekdanje Jugoslavije in Albanije smo zaključili v Beogradu, kjer so nas, kljub manj prijetnim izkušnjam s ˝kafano˝ Ima dana, toplo sprejeli krajani Mestinja. Naslednje podvige smo skupno poimenovali kot projekt Evropa na dveh kolesih, v okviru katerega smo do sedaj prekolesarili 27 držav Evrope in Balkana. V okviru projekta Kozmetika Afrodita-Evropa 2007 popeljali ime Slovenije v Bruselj, leto pred njenim predsedovanjem EU, sprejel pa nas je tudi podpredsednik evropskega parlamenta g. dr. Ciril Štokelj.

 

V spomin na naš obisk so v Slovenski hiši v Bruslju izobesili sliko štartne prireditve projekta iz Evropske ploščadi v Rogaški Slatini. Tudi v prihodnje smo organizirali srečanja na raznih veleposlaništvih in slovenskih konzulatih po Evropi, katerih se udeleženci projektov radi spominjamo. Prenesli smo poslanico Občine Kočevje pobrateni občini Prokuplje. Doživeli smo veličasten sprejem na častnem konzulatu v Torunu na Poljskem in v Banski Ščiavnici na Slovaškem, kamor smo prenesli poslanico pobratene mestne občine Ptuj. V Barceloni sta nas sprejela naš veleposlanik iz Madrida g. Peter Reberc in častni konzul RS iz Barcelone g. Alberto Estrada Vilararasa. Zaradi organizacijskih zapletov smo se odrekli sprejemu v Rimu na projektu leta 2010. V Istanbulu se je z nami srečal gospodarski konzul, organizacija omenjenega srečanja je za razliko od drugih sprejemov kazala že na hudo gospodarsko krizo, ki nas je nato res doletela. Srečanje nam je vseeno ostalo v nepozabnem spominu, za to so poskrbeli turški predstavniki družbe Etol iz Celja. Na sprejeme predstavnikov družb Kozmetika Afrodita, Pišek- Vitli Krpan in Etol po državah Evrope smo nasploh zelo ponosni. V Sloveniji so nas s prisotnostjo na ciljnih prireditvah počastili tudi predstavniki političnega in gospodarskega življenja: evropska poslanka in poslanci iz Slovenije, nekateri poslanci našega parlamenta in predstavniki vseh parlamentarnih strank. Sprva startne, zadnje čase pa ciljne prireditve pripravimo s pomočjo sponzorjev in simpatizerjev naših projektov, organizacija zahteva veliko vloženega truda ter finančnih sredstev. Obiskanost prireditev je za nas največje darilo, naš namen je predvsem druženje tistih in z tistimi, ki so nam pri projektih kakor koli pomagali. Svoje podvige želimo oplemenititi s humanitarnim delovanjem v okviru dveh prireditev smo zbirali sredstva za Malo hišo Materina Dušica na Pilštanju ter v namen pomoči Marku iz Kostrivnice pri nabavi nožne proteze.

 

V okviru projekta Soneleks 2012 smo prekolesarili južno Dalmacijo, pri temperaturah, ki so za ta kraj in čas primerne. Prvič smo se odločili tudi izpustiti ciljno prireditev, saj nismo želeli obremenjevati krajanov z organizacijo srečanj, za katera verjamemo, da so pomembna za življenje našega kraja. Projekt je bil časovno krajši, a vseeno nepozaben, prav vsem se nam je letos uspelo tudi okopati in uživati na čudoviti plaži. Celotna ekipa je bila počaščena tudi s čudovitimi zvoki dalmatinskih pesmi, za katere so ob večerji poskrbeli člani okteta s samim direktorjem hotela na čelu, ki se je izkazal kot zelo dober baritonist. Nameščeni smo bili v Baški vodi, kjer smo pričeli in zaključili vsakodnevne etape. Prikolesarili smo tudi od obale na Biokovo in tako premagali 1732 m višinske razlike. Čudovita je bila vožnja po dolini Cetine mimo akumulacijske elektrarne. Na tej etapi se nam je pridružil kolesarski prijatelj iz Novega Sada Dragan Furtula, v okviru priprav na maraton iz Novega Sada do Londona, ki so ga poimenovali Olimpijsko hodočašče. Žal na cilj v Londonu ni prispel član njihove ekipe dr. Milorad Majkič. Njegovo življenje se je končalo na začetku 4. etape na Madžarskem.

 

Dr. Milorada Majkiča smo spoznali na maratonu iz Istanbula leta 2010, novica nas je zelo prizadela.

 

Naš edini cilj v okviru vseh projektov je, da prispemo zdravi na cilj, saj so projekti rekreativnega in ne tekmovalnega značaja. Če kolesarjenje analiziram iz vidika dolžine in števila etap, pogojev vožnje po velemestih, makadamskih cestah in vremenskih pogojev, smo imeli tudi veliko sreče.

 

Po deset letnem delu smo zadovoljni z realizacijo projektov, vse je potekalo brez večjih težav. Za to ste zaslužni predvsem vi, naši dragi sponzorji in vsi tisti, ki ste nam bili v pomoč. Hvala vsem udeležencem in akterjem projektov za tako plodno sodelovanje, nanj računamo in se ga veselimo tudi v prihodnje.

 

Janez Colnerič